(Odločiti se moraš
če boš preživel Če boš
pustil da zrak še zmeraj
dotaka rumeno)
Njena roka počiva
na tvojem zatilju
Najlažje je govoriti tako
da se postaviš v drugo
osebo Barve izginejo
Postane preprosto
Odločiš se da boš raje
na/pol Potem boš vsake toliko
lahko obiskal krokarje
in mraz Njo
boš uporabil kot vrv
Se zanihal na njenih laseh
in se pognal v brezno
Poskusil boš ne popustiti
Zgolj poduhati prihodnost
Se povleči nazaj
kjer bodo še zmeraj
cveteli pisani zmaji
urednica
Poslano:
16. 10. 2016 ob 18:55
Spremenjeno:
16. 10. 2016 ob 19:01
Pesem, ki zaradi svoje simbolike (krokar, brezno, zmaj) in uvodnega izpraševanja deluje kot poslovilno pismo umirajočega, seveda pa se je treba samo prestaviti v drugo osebo in vse traja naprej, čeprav na pol in brez barve (nekakšna nova inkarnacija)... tako se je meni prebrala, čestitke,
Ana
Ana, hvala :)
lp, H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!