
(Odločiti se moraš
če boš preživel Če boš
pustil da zrak še zmeraj
dotaka rumeno)
Njena roka počiva
na tvojem zatilju
Najlažje je govoriti tako
da se postaviš v drugo
osebo Barve izginejo
Postane preprosto
Odločiš se da boš raje
na/pol Potem boš vsake toliko
lahko obiskal krokarje
in mraz Njo
boš uporabil kot vrv
Se zanihal na njenih laseh
in se pognal v brezno
Poskusil boš ne popustiti
Zgolj poduhati prihodnost
Se povleči nazaj
kjer bodo še zmeraj
cveteli pisani zmaji
Pesem, ki zaradi svoje simbolike (krokar, brezno, zmaj) in uvodnega izpraševanja deluje kot poslovilno pismo umirajočega, seveda pa se je treba samo prestaviti v drugo osebo in vse traja naprej, čeprav na pol in brez barve (nekakšna nova inkarnacija)... tako se je meni prebrala, čestitke,
Ana
Ana, hvala :)
lp, H
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!