k nebu dviguješ
razprte
da izprosiš
let peruti
vanje brezumno
polagajo skale
črede slonov
britvice in nože
izčrpan
klecaš
pred oltarjem
ostajaš žejen
ob kelihu laži
v pest jih krčiš
od nekdaj že
za dan
ki bo vstal
z vrtinčasto burjo
in zamolklim gromom
v granatnih očeh
Dobra, s pridihom prebujajoče se revolucionarnosti, ne samo v podtonu
Lp, L
zadnje mesece nimam prav veliko časa.....zato se je zgodilo, da sem tvojo pesem nekako preskočila
dobro, da se je ujela med podčrtanke in sem jo ujela na črtah, še jo berem....
Lp
I.
Hvala Lidija in Irena!
lp, P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!