NE ZGIBAJ BARČIC, LJUBEC!

Ne zgibaj barčic, Ljubec!
 
Elegije mrtvih oči
zagrinjajo gladino morja,
 
grabijo za nedosegljivim soncem
in vse bolj nedostopno obalo.
 
Brez prestanka bledijo mrtve duše
angelov in smrtnikov,
 
jekajo zapoznele misli iz razvalin
bolečemrtvih jezikov,
 
amputirane zgodbe neutišanega
razčlovečenja.
 
Čutiš, kako je prenasičen s soljo
in do obisti zamorjen slehrni val?
 
Cefraj papir v bele rože, v jate rož.
Ljubec, v beli so vse barve,
 
je mavrični most za Onkraj.
Utopi z njimi vso neizmerno žalost,
 
brez pomisleka zasuj še mene.
Enaki smo, živi in mrtvi, tu in tam ljudje.
 
Cefraj papir v bele rože, v jate rož.
 
Ne zgibaj barčic, Ljubec!

Marko Skok - Mezopotamsky

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 03. 2017 ob 22:45
Spremenjeno:
02. 04. 2017 ob 15:29

(Marko, tale beli tisk na zelenem je tako moteč za branje, da se preprosto ne morem zbrati in se osredotočiti na besedilo ... Se je to zgodilo po pomoti ali si imel kakšne posebne namene, nagibe?)


Odlična, občutena pesem o spreminjanju fokusa v pogledu na svet, ki prinaša toliko razčlovečenja in bolečine ...


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
04. 04. 2017 ob 18:49

Lidija, hvala za komentar (in črtici).


Lp z 8. nadstropja,

Marko : )

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Marko Skok - Mezopotamsky
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky

Pesmi

  • 26. 03. 2017 ob 12:55
  • Prebrano 1002 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 405.53
  • Število ocen: 17

Zastavica