Porabil sem že zdavnaj vse nežne besede. Zdaj le še grleno renčim.
Govorim v klišejih, bruham vprašaje in klicaje. Komaj spraskam dan v kupček pepela in ga ponoči raztresem do jutra. S paranojo igram poker na slačenje. Ostarela duša rabi prepih. Mogoče ga pomlad naredi skozi svoja mlada, vznesena, odprta okna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!