Kje so morski valovi, otopelih grobovi,

ki gredo iz enega v drugi ekstrem?

Kje so prazni strahovi in presrečni domovi,

ki dajejo v tavanju smisel ljudem?

Več ne vem. Več ne vem.

Kje so daljna nebesa in kje moja peresa?

Kje zrak je, ki spiha moreči sistem?

Kje je vas brez kongresa ter sodnik brez procesa?

Kje pojem na odru in nisem več nem?

Več ne vem. Več ne vem.

Kje so polne resnice, brez levice, desnice,

ki stvori v besedo jih samcat grafem?

Kje človeško je lice, brez zamer in brez žice,

ki ceni rešitev in ne zgolj problem?

Več ne vem. Več ne vem

Kje so tvoje besede ter oči sladkosnede,

ki gledati več jih ljubeče ne smem?

Povleči iz zmede me trnjev in bede,

pokaži kako naj po poti tej grem.

saj ne vem, več ne vem.

Peter Rangus