Srečanja so mimohodi
prepogosto vse redkejša
zgrešene želje osamljenosti
so kot klici zavrženih misli
na otoke nestrpnih neurij
v vsaki te vidim pomlajeno
leta naplavljajo vonj jeseni
in ko odpihne vsa poletja
so listi postlana pisma zimi
znova prebiram skorjo časa
na odrtih drevesih vsakdana
ki stegujejo roke sveže rasti
kot strta strast v suhem storžu
v parku se je zasidrala luna
in po ulicah mojega mesa
se znova tiho sprehajajo
majhne hčerke neznancev
lačne prastare krvi
nevsakdanja a prav taka kot moj vsakdan :)
Pa na koncu zadrhti
ali pa se mi le zdi
in sem jaz tisto
kar stresa se
pod plazom
razgaljenosti
od nasedlih besedi
Lp
Pi
Vsak dan je nevsakdanji.;)
Hvala za mini pesem. Lep večer Dare
Nesvakidašnja svakodnevnica: setno prebiramo po njoj, okrećući dodeljeni nam točak. U nadi, da idemo dalje i više i s ciljem. A mi u mestu, vrtimo se krugom.
Dobra pesma, Dare - dotakla me je.
lp
Jagoda
Hvala za lepe besede, me veseli! :)
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!