Noč je izgubila svoj dom in se
naselila vame. Dvignila je svoja
težka krila, svoje dolge plašče,
svoje podstavke in naličja,
svoje krike in kotenja.
Dvignila je kije in zastave
in bila je gola kot so gole
besede brez sonca.

Hodila je po meni in mi kazala
spodnjice. Videla sem čipkasto
roso črnih rjuh in megleno
zoro pohojenih oči. Videla sem
križ potovanj in razbitih
kažipotov. Videla sem molčeče
kosti, ki so igrale hokej,
votle ladje brez pristanišč

in zelene otoke s koso v sebi.

Na vlažnem robu hlačk
sem videla nekoga, 
ki bere moje temačne pesmi.

Bila sem noč in bila sem jaz.

Vesna Šare