Ko sem spala, mi je črni mesec pokazal prst
in zapeljal lastovko z vilami namesto škarij.
Obrnil me je na bok, da sem začela hoditi
postrani in pljuvala kilograme doktorjev fig.
Nosila sem isto obleko kot med porodi.
Trave so jo razigrale, vonj po osirotelih
spominčicah je grabil rokave, šivi so plapolali
kot podgane in mir je splakoval gumbe.
Ko sem spala, se mi je prikazovala mačkasta
zver. Z namazanimi kremplji je mencala
in grizla papir, šilila ustnice navzdol in iz škrbin
njene polti so poskakovali nerojeni verzi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!