Smo utelešene duše ali le brezdušna telesa?
Grizejo me granitne misli
medtem, ko osornost postaja kompulzivna rutina.
Stran me odrivaš, utrujen sem, nočem biti ovira.
V oči turobnost mi zakoplje,
brezup kane na prst melanholije,
nebesni blišč jo pokrije,
ven posije zimzelen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ervin Đuvelek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!