Odkar te ni, so sence daljše.
Ne vem, ali je kriv letni čas
ali pa se krajšajo moji dnevi.
Nekateri minejo, ne da bi se sploh zdanilo
in večinoma dežuje, Richard,
neustavljivo dežuje.
Tako na drobno in neslišno,
da ne skali niti gladine.
Včasih se mi zazdi, da se mi nasmehneš
iz odbleska kakšnih sivomodrih oči
spet drugič nisem prepričana,
ali si zares obstajal.
Vse barke so odveslale v jasnino,
jaz pa kar ždim ob privezu.
Galebi vreščijo name
in kos vrvi, ki ga valjam med prsti,
je že čisto nacefran.
Trikrat okoli S,
sedem navojev,
enkrat skozi zanko
in na koncu dobro zategni.
Skrivnostna pesem, v kateri simbolika morja in priveza poudarjata nezdružljivost prvoosebnega p. s. in tistega nagovorjenega. Atmosfera pesmi je otožna, ob koncu že kar srhljiva, a vsekakor pesem, ki ne pusti kar tako mimo - čestitke,
Ana
Hvala, Ana, mi je v vzpodbudo. :)
Nina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Pečar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!