ŽENINOVA PESEM

 

 

             Naj še naprej trpim

          ali pri priči ubijem se?

           Naj še naprej živim

in pustim, da še naprej ljubezen muči me?

 

         Goreče želim si jo objéti,

Afrodite nje telo s poljubci vso prekriti,

hrepenenje svoje strastno na njej si potešiti

         verig srca se vseh otéti.

 

       Ni vojskà jih, ne trdnjav

     gozdov temačnih, divjih rek,

     puščav soparnih, ne goščav

  človeških, božanskih ne preprek,

     da bi mogle zaustavit me

  in prisilit, da angelu odrečem se.

 

        Ne bojim se velikanov,

     ki s skalami popotnike drobé,

         ne čarovnic zvitih,

     ki z magijo te svojo uročé -

ne bojim se nobenega od teh poganov,

        pasti njihovih ne skritih; -

     tudi tebe, Lucifer strah me ni,

     saj polna je ljubezni moja kri.

 

     Edina stvar, ob kateri srce mi zmrzne

          je žena, ki možu zvesta ni

    in lažnivo pravi mu, kako zelo ga ljubi,

          ko pa mož odide, drugemu pusti,

    da telo njeno s kačjimi prekriva on poljubi

          in mu v posteljo zakonsko priti dovoli -

     telo moje tedaj v krču smrtnem trzne.

 

 

orfej

Komentiranje je zaprto!

orfej
Napisal/a: orfej

Pesmi

  • 12. 03. 2017 ob 13:28
  • Prebrano 441 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52.37
  • Število ocen: 4

Zastavica