Naj še naprej trpim
ali pri priči ubijem se?
Naj še naprej živim
in pustim, da še naprej ljubezen muči me?
Goreče želim si jo objéti,
Afrodite nje telo s poljubci vso prekriti,
hrepenenje svoje strastno na njej si potešiti
verig srca se vseh otéti.
Ni vojskà jih, ne trdnjav
gozdov temačnih, divjih rek,
puščav soparnih, ne goščav
človeških, božanskih ne preprek,
da bi mogle zaustavit me
in prisilit, da angelu odrečem se.
Ne bojim se velikanov,
ki s skalami popotnike drobé,
ne čarovnic zvitih,
ki z magijo te svojo uročé -
ne bojim se nobenega od teh poganov,
pasti njihovih ne skritih; -
tudi tebe, Lucifer strah me ni,
saj polna je ljubezni moja kri.
Edina stvar, ob kateri srce mi zmrzne
je žena, ki možu zvesta ni
in lažnivo pravi mu, kako zelo ga ljubi,
ko pa mož odide, drugemu pusti,
da telo njeno s kačjimi prekriva on poljubi
in mu v posteljo zakonsko priti dovoli -
telo moje tedaj v krču smrtnem trzne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!