Samota
V bledih večerih
črne misli hodijo
kot uspavanka
spanec odlaša
ne zapira oči
gleda naravnost
v črnino samote
hodim kot slepec
v prsih je kamen
kakor gora velik
brez mehkobe
brez tolažbe
samujem
kot osamljeni pevec
tolažim mokre oči,
brez svetlobe
nič boli
kakor prah iz žare,
ki ne oživi,
le pada nazaj
na zemljo
kot posušene solze
ko je slovo mimo.
Stresam pepel
iz živega spomina.
v prsih je kamen
kakor gora velik
brez mehkobe
lepa pesem, čustvena
Pozdravljen triglav,
je čustvena, ob ranljivih dogodkih smo bolj...dovzetni za bolečino in podobne občutke, ker ni lahko. Hvala ti za tvoj odziv.
Želim ti lep dan, Irena Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 12. 03. 2017 ob 11:37
- Prebrano 517 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.74
- Število ocen: 11