mrk oblakov

izčrpal sem soline njenega telesa
in se predal
zdaj votlo odmeva požirek sonca
pobeljeni kraki odnašajo križ
z vlažnega kipa 
v beli sobi drsti mrk oblakov
in veter ždi negibno kot seme brez kruha

 

kdo sope kdo je rabelj 
kdo siplje dež na počasne gozdove
kdo pokriva pobegle ljubimce
kdo umiva mojo mrtvo dlan

 

nad mestom prazen led
in gole stopinje
za vogalom strah 
in vonj po tišini
v zelenem dovolj barve za nov pogreb
v meni jetnik in skleda izgubljenih poljubov

 

vse kar sem in kar sem bil
je z njo
nekaj kar nisem brede v tolmunu senc
slepo kot sestradan volk

 

kdo vrta v prezgodnje izlive
kdo joče kdo briše prikazni
kdo šteje minute besedam
kdo shranjuje moj drget

 

iz zemlje štrli skovik
nekje davno mrmra pohojen dan

Vesna Šare

Komentiranje je zaprto!

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 09. 03. 2017 ob 07:17
  • Prebrano 518 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 242.29
  • Število ocen: 10

Zastavica