Boli dotik daljave izgubljene preteklosti,
ko je ura tekla in se že zdavnaj ujela v past časa.
V zavetju večkratne čutnosti, zmeda preseda
misleči kupoli teleskopskih spominov
realnega podoživljanja nekdanjih situacij.
Deroči pretok predse potiska zanesene tokove:
bilo bi olajšane, če bi lahko v trenutku,
na dnu srca prerezal prisotne težnje,
ki se zaletavajo med sabo atomsko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!