Zvečer zaspi nebo
zvezde kakor zlate številke
posejane po vesolju
kažejo na zemljo usodo
in mesec je edini kritik, ki molči
Zvleče me postelja v novi dan,
plazim za včerajšnjimi sledovi
in iščem pot naprej,
znova objamem ti ramena
in grem za sledjo.
Tema me čaka.
Že grem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!