Prazna, zapuščena
cesta vila se je onkraj tega sveta,
nedoumljivega in prestrašenega.

Po njej le samotar,
ubog v raztrganih oblačilih
počasi hodi po poti,
stari zaprašeni cesti.

Tu ni več upanja.
Tu ni ljudi,
prijateljev in ljubezni.

Tu izliva se obup,
prestrašene samotarjeve
oči, ki svetijo se
kakor zvezde
v hladni zimski noči.

Prazna, zapuščena cesta
onkraj sveta,
samotarja tu več
nihče ne pozna.

Žab*on*ček