skravžljano
Ko se ustnice že utrudijo s poljubi
in je "lahko noč dragi",
le nekaj besed v nizu ...
ko so misli položene v usta
in čutim,
da ti nisem blizu ...
takrat me vetra piš odnese,
kot barko na osamljeno obalo ...
duša še sprašuje kje si
a srce ne prosi,
kar ni dati znalo.
V verze prepletena ritem doživetega in ritem hrepenenja, ... (O, da bi prišla pomlad ... 
)
Čestitke!
Lp, Jošt Š.
Ja, Jošt, vse to se prepleta in kravžlja.
Verjamem, da bo! Še bo pomlad! ;)
Hvala za lep komentar.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 05. 03. 2017 ob 11:40
- Prebrano 500 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.35
- Število ocen: 8