Želja
Le bel veter še zavija s svojo sapo
in le kavč me greje, ko igram se s sabo.
V mislih gledam kar že dolgo
se več ne sveti v očesu,
in korak ustavim ob vsakem polnem vdihu.
Tukaj so rojene premnoge moje želje,
a le ena ustvari roso v očesu,
da bi utripala v vsaj enem srcu.
Z vso svojo težo.
Ob tej misli odprem oči.
Premočno trešči vame ta breztežnost in brezčasnost želje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 02. 03. 2017 ob 13:28
- Prebrano 481 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 97.51
- Število ocen: 6
