Dnevi za sladke skušnjave. Krofi povsod. Lepi z obročkom, krompirjasti, mastni, ponesrečeni. Vsakega pohvalim.. Ločim kupljene od doma narejenih, ampak zamolčim. A nekaj manjka..Tisti pravi okus. Ni ga že mnogo let.. krhko a penasto, ravno prav veliki, okusni in v ustih so se kar topili, rahlo po rumu in limoni, z domačo marelično marmelado,, ne z brizgalko, kjer se ti ob ugrizu pocedi po ustih na obleko po rokah na tla.. Taki ravno prav polnjeni.. Spomnim se, kako sem držal posodo medtem ko je mama z veliko kuhalnico neutrudno mešala testo, močno a nežno,, in testo je rastlo pred mojimi očmi. Bog ne daj,, da so se odpirala vrata....

vroča kuhinja

ljubezen in izkušnje

domači krofi

srecok