Dragi Peter,

ko takole z razdalje opazujem tvoje pisanje, me to veseli in tudi malo žalosti. Veseli me zato, ker – kot bi jih stresal iz rokava – lahkotno nizaš sonet za sonetom, ne da bi se očitno mučil z ritmom ali obliko; poleg tega skoraj z vsako pesmijo nekaj poveš (in imam občutek, da poveš tisto, kar si hotel povedati). Skratka – ti si rojen pesnik.

Ampak malo me pa tudi žalostiš: prehitro si zadovoljen skoraj z vsako pesmijo (najbrž si še mlad), še preden je slovnično brezhibna, včasih ji tudi še malo šepa enakomerna razporeditev zlogov ... Tako kot v tejle, ko je na nekem mestu ritmično nepoudarjena pomembna beseda, nepomembna pa poudarjena. Ali pa v besedi preneseš podarek/naglas na zadnji zlog (čeprav jo običajno naglašujemo npr. na prvem zlogu), ne da bi to označil. Predvsem pa se ti vidi, da ti je slovnica (zlasti ločila) še precej tuja in bi bilo prav, da bi jo dosti bolje preučil, preden bi se lotil čisto zaresnih sonetov.

Da ne bo pomote: moje veselje ob branju tvojih pesmi je dosti večje od moje žalosti. Zato skušaj prebrati tole kritiko kot dobronamerno; mislim, da bi lahko z njenim upoštevanjem postal res odličen pesnik.

Lep pozdrav,

M.

Dragi Matjaž.

Pomoči se nikoli ne bi smelo vračat s slabo voljo. Najlepša ti hvala za smernice in še ena stvar več na katero moram biti pozoren v prihodnje. Nikoli mi ni padlo na pamet, da je pomembnejše besede potrebno poudariti, kolikor se samoumevno že to sliši. Pride pa to, seveda, še toliko bolj prav pri ritmu z dvema nepoudarjenima zlogoma. Če sem prav razbral, zmoti nepoudarjenost besede "manj". Sem malo spremenil sonet:

"Povej mi, a mariš za marnje vesolja,

neznano smer mrzlih tokov pene morja, (za smer nepoznano tokov pene morja)

ko pluješ pod zvezdjem v neskončna obzorja

spoznavati trpki pomen svetobolja.

Povej mi kaj s plovbo se je spremenilo.

Modrino bolj medlo luči obsvetijo?

Se meje nebeške zabrisane zdijo?

Drsi v daljo vse počasneje plovilo?

Ne veš, kaj drugače na tvoji je barki,

kateri, kresnice, so skrili oblaki.

Veš pa, da, mladostnim, več niso enaki

brezzvezdnati dnevi. So manj v soju jarki.

Vse tišje je morje. O tem ni dileme.

Morda pa drži, da so ribe res neme."

Ja moj pouk slovenščine tekom OŠ in gimnazije je bil bolj tako tako. Pa ne ravno zaradi slabih profesorjev, ampak zato, ker sem jaz sedel na ušesih. Zdej pa mam, ko ne vem kam vej'co postavit. Če imaš v žepu ravno kakšen link, se priporočam.

Na zadnje pa še prezgonja zadovoljitev. Kljub temu, da kar dosti berem, imam malo težave pri "diagnostiki", kaj je vrhunska pesem. Tako, da ko napišem, nekaj, ne vem točno kje so "napake" v pesmi. Tukaj pride ta portal kar prav, ker ti jo drugi povejo in se s časom naučiš ter jih ne delaš več. Recimo se mi zdi, da bistveno manj nenaravno naglašujem besede, da bi zadovoljil ritem, kot sem prej oz. bom sedaj pozoren na naglaševanje bistvenih besed.

No, da ne govoričim. Najlepša ti hvala, da si si vzel čas zame (ter tudi pohvalil). Iskreno si vabljen, da me še kdaj okrcaš, četudi bo šlo za bagatele.

Ne morem si kaj, da se ne bi obesila na lahko rešljive površnosti ... 

Povej mi, a mariš za marnje vesolja,

neznano smer mrzlih tokov pene morja,

ko pluješ pod zvezdjem v neskončna obzorja,

spoznavati trpki pomen svetobolja .......(SPOZNAVAT POMEN mora biti)

(Morda: spoznavat pretrpki pomen ... ?)

"Mariš za marnje" se mi mimogrede ne zdi fajn izbira, da ne razlagam preveč, je nekaj takega kot " visoka višina, vodena voda, pomagam s pomočjo, dež dežuje

Naslednje kitice bolj natančno pogledam pozneje ...