Pozobaj mi češnje z domačega vrta

ter roso nakaplji na jutranjo travo.

Pomakaj piškote v necukrano kavo.

Iztresi drobtine z rdečega prta.

Povej mi, da rada imaš, ko ti pojem,

da varna počutiš v objemu se mojem.

Poišči vse zvezde nad krošnjami gozda.

Pojej melodijo, ki, s tam, ti jo kos da.

Žubor naj potoka, ti up osvobaja.

Postrv naj plava in pijejo srne.

Noči brez ozvezdja turobne so, črne.

Poglej nad grmovjem že sonce vzhaja.

Pozabi obup, ki kot brezvezdna noč je.

Nalomi vejevja si v svoje naročje.

Peter Rangus