v njegovi izbi plavajo mrzle ribe v ličnih krstah in
šklepečejo s svojimi slamnatimi zobmi: v njihovih
trebuščkih živijo slepe ikre iz prejšnjih življenj, ki
se ponoči spreminjajo v želatinast socialni kaviar.

v njegovih žilah še vedno trepeta radost preteklih
izkušenj, ko so mu kaplje urina uhajale na parket
in se tam spreminjale v deviantno jasnovidnost. v
svojem slinastem mehurju se le še včasih zamisli

nad jalovino v svojem srcu in frenetično bremza
svoje misli, kadar je dnevni vnos učinkovin nad
sprejemljivo ravnijo. v teh redkih trenutkih nam
daje upati, da se bo morda nekoč celo učlovečil.

Dani Bedrač