v fino platno posrkano seme

razpeto v prosoju ponikne v steno

odboj od globine ga vrne v lebdenje

v plesu atomov razgaljen odsev

progaste niti ovijajo tišino

dolge klopi spotikajo misli

z visečih besed padajo črke

prostor vmes nerazločno šepetá

svilenkasti list odseva v poltemi

prehodi brez vrat narišejo pot

barviti slapovi polzijo po meni

prezrti pogledi so varuhi vseh zmot

igorj