Tiha sva nocoj.

Te sploh ne slišim dihati.

Res tiha sva nocoj,

kot da to nisva jaz in ti.

Si mi zamerila,

kot ti to včasih znaš?

Si zopet jezna

ali se ti zgolj igraš?

»Oprosti!«: rečem ti.

Opravim svoj posip.

Nocoj tako sva tiho,

da slišim svoj utrip.

Še vedno ti se kujaš.

Tišja si kot miš.

Ampak, a res se kujaš?

Kaj pa če že spiš?

Obrnem k tebi se.

Neslišen je tvoj dih,

kot vse na tvoji strani.

Nocoj ne bova govorila,

saj si me zapustila

lani…

Jaz sem tisti, ki nocoj je tih.

Peter Rangus