Glasna rega se kar krega,
govori in dela, jajca zlega,
plava v vodi, včasih v blatu
in drugič kiti se v zlatu.

Paše ji tam kjer je zmeda,
da lahko se v ogledalu gleda,
kje je krona, kje kravata,
kje manšeta je prezlata.

A naše žabe vsak ne vidi,
ve se le, da je na vladi,
da na lokvanjevem listu plava
in, da hrani jo država.

Nekje v pravljici se bere,
kako žabec princeso si izbere.
Z enim poljubom na vrat,
Pride se do vhodnih vrat.

To so pravljice, pripovedke,
v našem svetu niso redke.
a kar je res, to kar drži,
da pred to žabo vse zbeži.

Konec pesmice poznamo,
ni napisana za reklamo,
v njej je malo vsega, malo smeha,
da naša žab'ca ne opeha.