SKORAJ LJUDJE

pozabili smo na izgubo upanja in na smrt boga!
že morrison, ameriški pridigar, je pisal o silnem
razčlovečenju, o nemirnih škodljivcih in lažeh, o
dveh poloblah, dveh ritnicah sveta. in o tisti črni

luknji vmes, skozi katero jezdijo pijani trojanski
konji sreče: enkrat trilobiti in bizoni, spet drugič
pa bozoni in rokomavhi. a vesolje zlobno utripa
enkrat naprej, drugič nazaj: za ljudi mu dol visi,

za človeka pa ne! ta misel je vredna ogleda, tudi
če kakšnemu pajacku zasmrdi pod polakiranimi
nohti, kadar potegne prste iz črne luknje, iz gole
zadnjice biti: vsak filozof je vreden svoje zmote.

GOTOVO LJUDI

zaboravili  smo  na  gubitak  nade i na smrt  boga!
već je morrison,američki duhovnik,pisao o silnom
raščovječenju,  o nemarnim  štetočinama  i lažima,
o dvjema polutkama,  dvjema zadnjicama svijeta. i

o onoj crnoj rupi  između,  kroz  koju  jezde pijani
trojanski  konji sreće:  jedanput trilobiti  i bizoni, a
drugi  put  opet  bozoni i bitange.  a svemir zlobno
pulsira,prvo naprijed, pa nazad: boli ga kita za ljude,

ali ne i za čovjeka!  ta misao je vrijedna ogleda, čak
ako nekom  beskičmenjaku zasmrdi ispod lakiranih
nokata  kad  izvuče  prste  iz  crne  rupe,  iz  gole
zadnjice biti: svaki filozof je vrijedan svoje zablude.