Na peščeno plažo

za teboj prišel bom sam.

Lasje ti bodo plapolali

na prelepi spraznjeni obali.

Si oči na tvojem hrbtu

bom spočil

ob nemosti prijaznih ptic.

Ko dan se bo že večeril,

bo samcat krokar zavpil

sluteči, bremeneči klic:

»Kra kra kra!«

in jaz bom vzkliknil:

»Barbara!«

Prijel te bom za roko.

Obrnila glavo boš

in mimo, vstran pogledala.

… Kra kra kra …

Tam bova se zavedala,

Barbara,

da je mogoče vse privid,

prijatelji ter vsi ostali.

Da sva sama,

... kra kra kra ...

Na obali,

Objel te bom od zadaj.

Ti verjel bom, da

si več kot pesek.

Več kot tisti, ki so stali,

a jih tu več ni.

Ta krokar pa ne bo utihnil

na obali.

… Kra Kra Kra…

Veter v nič te bo odpihnil,

Tudi ti si pesek.

Tvoja kri je pesek.

Tvoje roke pesek.

In oči so pesek.

In lasje zgolj pesek.

Pesek v živem in neživem,

v detetu in morski skali

Ter v morbidnem petju ptic.

… Kra kra kra …

Na obali moj nevračan klic:

»Barbara!«

Peter Rangus