PREBLISK  SPOMINOV

Ko me prevzame globoki sen

se ne spominjam trenutkov življenja

vse se je skrilo v skrivnostno pozabo,

kakor leta otroštva in časov pred njim.

Kako naj se spomnim prejšnjih življenj,

če že v snu ne vem nič o sebi,

pozaba je ena najboljših hotenj,

ker ne živimo radi spominov.

Vendar obstajajo potlačeni dogodki,

ki so napravili name vtis,

a nikoli dogodki iz prejšnji življenj

s katerimi je vsakdo usodno povezan.

Dan za dnem se nekako testiram

koliko dobrote se v meni kali,

včasih začutim, kot da doživljam

svoj deja vu kakor resnični dogodek.

Takšen preblisk se rad zgodi,

ko se utopim v svoje tankočutno sredino,

takrat me preseneti posebni občutek,

o nečem nemogočem, o življenju pred tem.

Vse več otrok s čudežnim znanjem

se poraja tu pred našimi očmi.

Talenti se porajajo, a ne od starševskih genov,

temveč od lastnih duhovnih moči.

tomi