Na črni poti
Na tankem ledu
jezik brez zavor grize
v sredino duše.
Posluh brez srca
požanje bolečino
brez sramu zlomi.
Zadnjji spomini
boleče uničijo
najlepše slike.
Blodnja ki laže
končno daje mir duši
nazadnje umre.
Atom spomina
odide v dno pozabe
umira žalost.
Jutri stopiva
na aladinova tla
in dajva pozdrav.
Zadnjemu upu
servirajva večerjo
predno umre dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 13. 02. 2017 ob 05:39
- Prebrano 510 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.87
- Število ocen: 6
