Sonet št.14
Vse kar sem, sem našel v vinski trti,
ki se zvezana na kol naslanja.
Njeni so pogledi v dalj uprti.
Tja ne more, a želi si, sanja.
Njeno grozdje je kot moji stihi.
Ta globina, ki težko se vidi.
V njem lepota, dni pretežkih vzdihi,
ki sladkajo ali pač, oidij.
Komaj se rodi in že umira,
ne da spila bi požirek vina.
Kmet benti in sebe, njo nadira,
vsakokrat, ko v sodu je kislina.
Vse, kar sem, sem našel v vinski trti.
Pesem v vinu. V grozdju slutnjo smrti.
Konec mi je zelo všeč, čeprav trti ni treba umreti, da pridelamo vino.
Nikakor pa mi ne sede primerjava trte s cirkuškim levom.
LP, mcv
Mcv sem kar drastično popravil. Ja njej ni treba. Grozdju "pa"... :)
V njem lepota, težkih dni vzdihi, dni pretežkih vzdihi, (manjkal je en zlog)
...
vsakič, ko je v sodu kiselina,
vsakokrat, ko v sodu vre kislina,
...
LP, mcv
Zdaj pa še ločila in začetnice uredit, no
Omejeni Peter je naredil narveč kar zna z ločili... :)
No, evo ☺
Hvala obema na pomoči... spet.
Super sonet!
Če smem pripomniti, pa sem opazil, da manjka še ena vejica v predzadnjem verzu: Vse, kar sem, ...
Lp
dodana!
hvala za pozorno oko, shadyyy
Videl komentar pa se pozabil zahvaliti, na pohvali in popravku. Najlepša hvala shadyy.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 11. 02. 2017 ob 10:36
- Prebrano 852 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 152.16
- Število ocen: 6