Kličem, kličem brez presledka.

Kličem misel, ki prebuja

zlato sonce od začetka

sence, ki temačnost vzbuja.

Kličem sanje, ki ne spijo,

ampak so ujete v spanje,

kličem upe, ki bodrijo

in močno verjamem vanje.

Kličem sebe, kličem tebe,

da bi zopet se podala

v kraje tople, brez pozebe.

Med valovi bi obstala.

Kličem tvoj pogled na sebi,

ki bi zmogel me objeti

in prižgati tudi v tebi

žarek upanja, ki sveti.

Kličem slike z govorico,

da bi zmogel opaziti

sončne lise med tančico,

ki bi želel jih razkriti.

Kličem glas, ki vedno znova

je pričakoval odgovor,

kličem zvok, ki bo osnova

sluhovodu za pogovor.

Ko boš slišal tihe klice,

zvedel boš za skrite želje

drobne, preplašene ptice

in njen klic ti bo v veselje.

koni