KRI NI VODA...

KRI NI VODA…

 

Imamo jih,

nekje so vedno tu,

ko potrebujemo

in smo na dnu.

 

Jih več lahko je,

ena, eden bo ta pravi,

ko ostanemo nekje

na pol poti v glavi.

 

Bogati smo, ker so,

al' sestra ali brat,

morda le razlog za prepir

a v stiski vsak je zlat.

 

Svojega dobil sem

za deveti rojstni dan,

ni bila igrača po okusu,

najprej bil sem poklapan.

 

A je z leti vrednost

mi narasla je darila,

da nikoli v stiski nisem sam,

je moja buča ugotovila.

 

Res ponosen sem

na svoj'ga brata Blaža,

z njim se na ramenih

dobri angel mi prevaža.

 

Le na svoje se lahko

zanese človek ko je kriza,

takrat spoznaš, ko je hudo,

kaj je plevel in kaj deviza.

 

Presežimo vsi same sebe,

pobijmo svoje lastne muhe,

objemimo sestro, brata

in se lastne rešimo potuhe.

 

Mogoče sploh ne znamo,

reči komu hvala ti ker si,

dokler pač ne spoznamo,

kako krhki smo vsi mi.

 

Saj ko ti dobro gre,

se nate lepijo premnogi,

kadar noga sama klecne,

brez družine res si ubogi.

 

Objemimo ga dokler je čas

in k sebi sestro stisnimo na glas,

povejmo, da so nam edini,

ko zabredemo v težek čas.

 

Hvala bratec moj,

vsega tebi vrnit ne bom znal,

a te v sebi nosil bom za vedno,

tvoj na vrhu v mojem srcu je predal.

 

by Mikla

Mikla

Komentiranje je zaprto!

Mikla
Napisal/a: Mikla

Pesmi

  • 10. 02. 2017 ob 10:45
  • Prebrano 530 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 48.67
  • Število ocen: 3

Zastavica