Verjamem v besede,
zapisane v kiticah,
verjamem v poglede,
ki kopajo se v iskricah.
Verjamem v vsa srca,
ki nosijo v sebi plan,
zaupam, da jih frca
vest nevidna noč in dan.

Verjamem v svoje sanje,
moje podzavesti plan,
zaupam in le zanje
dam v ogenj svojo nežno dlan.
Zaupam, da so vedno
iskrena čusta tu z menoj,
živeti mi ni vredno,
če lažen kaže svet se moj.

Pišem spet si pesem,
ker to je moje duše dar,
pišem, da prinesem
si v svoje dneve pravi čar.
Pišem in prepevam,
kar narekuje mi srce,
zaupam, ne oklevam,
nikdar ne razočara me.

Poskušam se ogniti
skušnjavam, ki jih nudi mi
življenje moje biti,
me vodi v temo brez luči.
Poskušam ga zatipat'
z občutki prstov in dlani,
se nočem mu upirat',
naj vzame si, kar si želi.

Pišem, ker verjamem,
da seže pesem do srca,
pišem, ker zaupam,
da um in duša eno sta.
Pišem vsak dan znova,
dokler ne zmanjka mi besed,
zaupam, da bo nova
pesem spet moj mali svet.

Martina P