Oči
so ogledalo
neba in zemlje
oba
zmočita s solzami
sreče ali pa bolečine.
Ne smejim se.
_________________
Pisala bi v dvojini, pa je moja ljubezen tiha.
Ostane še samo ednina, ki lovi ravnotežje,
da ne zmanjka podlage ali ne zmanjka neba.
Brijem travo, da vidim zemljo
ali mi pa včasih tudi tega ni potrebno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!