Pesem, ki se (lahko) bije z glasovi in tišino - beza v nedostopno ravnino, v pomirjeno pozabo - po svoje mračna in težka, ki pa doseže, da se plasti pozabe pričenjajo luščiti in iz nje nastajajo vsaj obrisi (volka in drevesa in srn ...) čestitke,

Ana

Pri tej pesmi se sprašujem, skozi koliko nivojev se širi belina (ravnina)? "V začetku je bila zemlja ravna", sedaj zamrznjena površina med razplamtelimi požari. Ali je lahko pot čez ravnine (pesmi) krožnica, ki se ne vrne na izhodišče, ker jo gravitacijske sile (pozabe) zamaknejo iz/preko beline med belimi volkov, ker se zgodijo prihodi in odhodi (ob)molka. S(m)o še tu, kjer bi se hotel obris pesmi končati? Zato preberem znova, na vzporednici ...

Čestitke!

Jošt Š.

Me veseli, da so vse vzporednice na teh ravninah prepričane. Spet dokaz, da se vzporednice (jezika) v našem, sicer ne tako ravnem prostoru, še srečujejo. :)

Lep dan,

Helena