Prosim
bedaka
ki
v meni
živi
da neha
mi
stiskati vrat
da
mi
živeti
pusti
ne upam
si
zjutraj
odpreti
oči
ko čutim
da
ob meni
si
v postelji
ti
in
prosim
vesolje
boga
kdorkoli
že si
da to
se
v resnici
zgodi
da to
tvoje
zlato srce
globoko
prevarano
ranjeno
že
neha
se bati
me
prosim
ničesar
te
dala si
mi
kar
zmogla si...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janko Rošelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!