Kresničke lebdijo. Kresnice cvetejo.

Na jasi goriva. Se zvezde vrtijo.

Zloženo imava v košari odejo.

obleke pa s krošenj visijo.

Vodice potoka neumorno čebljajo.

Vsa milost narave je na dosegljaju.

Pustila sva mesto, prometnice, rajo,

sedaj zvezde so zgolj za naju.

Vodice, kresnice, še zvezde umrejo.

Umreva oba, jaz, robavs in ti, zala.

Ne bo pa umrl spomin na odejo,

ki nisva takrat je zmečkala...

Peter Rangus