Pesem 33
Njen vonj sta usnje in sušeni les,
zaklana in posekana v nočeh,
ko zodiak se dviga z dna nebes
in se življenje pari na drožeh.
Ko stopa, potihuje volčje petje,
prikazen, ki je izpahnila čas;
ni zima, vigred, ne jesen, poletje,
v očeh ima vročico, v licih mraz.
Ovratnica iz drenovih koščic,
tiara lilij v progastih laseh,
životec iz oskubljenih lisic
in kratko krilo, ki zakriva greh.
Njen gib je spretna gesta čarovnije,
kot vitki gams spokojno lahkoživ,
plešoč skoz eter črne harmonije,
ki bi vsak človek ga zaman krotil.
Prišla je gozdu temnemu v globine,
pogosto hodi iz večnosti v naš svet;
na glasu je, da išče kačje sline,
iz panjev da pobira divji med,
da se oglaša kakor star skovir,
spet drugič da prepeva kot sirena,
da jaha zajce, drugič je vampir,
da je le bajka ljudskih glav, obsena.
Nekoč pa sem jo videl tudi jaz:
bila je gola, brez živalske krinke,
krvava šminka in svilen obraz
in na nogah rdeče laboutinke.
Te je začarala za celih pet let?
Še kaj bolj pravljičnega?
Fajn napisano,
KIA
Ujel sem se v časovni vakuum. Je rekla, da naj stopim v njen log za pet minut, pa je minilo pet let. Nauk: ne nasedajte sladkim jezikom, posebej ne ženskim.
že dva dni mi roji po glavi Jaga baba
in glej ga zlomka, kaj vidim pred seboj , ko odprem Pesem.si
res dobro napisano
Ples tvojih stihov me je ponesel v tale verz:
Perje njeno kot rdečega burgundca opoj,
zalepljen čas odlušči mehko skorjo hotenja,
kolobar ne povije plodnega polja naboj,
prešito odejo prežvečena rjuha zamenja.
Mrož, dobrodošel nazaj, če vprašaš mene, sem prav pogrešala tvoje pesmi, kakršna je tale : Popoln ritem, rima in stopica, tematika pa iz bajeslovne prestopa v sfere podzavesti,
Čestitke
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mrož
- 04. 02. 2017 ob 18:55
- Prebrano 1226 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 659.72
- Število ocen: 23