Jerina, sonce te občuduje
in morje ljubezen vate snuje.
Jeklene si volje svojevrstna
trta, srce milo up domuje.
Ne boš mlahava! Samozavestna
drža tvoja ni nikdar objestna.
Karminsko rdečo kri usode
pokrije vijolično dražestna.
Zdaj prenašaš, rediš mnoge vode.
Polna življenja čez rob kozarca,
očetnjavo zaviranje bode
tisto, ki mu ni videti konca.
Leskečejo se težke oprode,
svoboda dar železnega zvonca?
Fina, nastavek za sonet (postavitev v dve kvartini in dve tercini nakazuje v to smer)
Rimo že imaš, rabiš samo se poenoteno stopico im malo jasneje izraženo to, kar je v tercinah ...
Si za ?
Super za v sonetno delavnico
Lp, lidija
... ni naslov sonet ...
urednica
Poslano:
02. 02. 2017 ob 20:40
Spremenjeno:
02. 02. 2017 ob 20:43
Vem, vem ...
to je bil pomislek, preblisk ...
Pusti ... se opravičujem za intervencijo☺
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!