v neznano
zaspal sem
zaradi sanj travnikov
v zeleni
in zaradi sanj
ki jih preletijo oblaki
v katerih belini
prepoznam obrise
vrnjene iz otroštva
iz mladosti
nato iz prihajajočih dni
ko ponujajo dotik
s toplino pod kožo
in lahko bi te poklical
ko sanjam otroke
ne vem še
če so že moji
ker se boleče odbijam
na lečah
v zvedavih očeh
da me oslepijo
nezasenčene luči
zato znova dvignem roko
zakrijem sonce
in se v grozljivem poku
vrnem
med lebdečimi kristali stekla
pod neznan obraz
ki me zbuja
z neznanim imenom
Moj poklon! Pesem sama je kot sanje, kjer se meša znano z neznanim. Ostanemo pa vedno le oslepljenci.
lovrenka
urednica
Poslano:
03. 02. 2017 ob 15:51
Spremenjeno:
03. 02. 2017 ob 15:52
Zelo spretno tečejo besede po tem miselnem toku, zaključek pa je preprost, tako poznan, izredno učinkovit
Lp, lidija
Lidija, lepo so me oblile tvoje besede. Hvala!
Lp, Jošt Š.
Lovrenka, hvala! Plasti sanj je že v budnosti veliko ..., če smo sploh budni ... :)
Lep pozdrav!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 30. 01. 2017 ob 21:27
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 390.61
- Število ocen: 17