Kot stara čipka
so moje misli
pogrnem jih na dan
da ga olepšam
a tu in tam strgana nit
odkriva počrneli sneg
smeti nabrane na bregovih rek
ne zmore klekljanje besed
zgraditi novega sveta
brez lačnih ust in stez od solz
svetel tren
stkan iz neba
skoz' moje prste
le za tren lebdi
kakor snežinka
ki se je razveseli otrok
a že ga ni
vse se stopi
na zemlji
pregreti od bežanj
zlomljenih sanj
iskanj
varnih ognjišč
utvar
Meni pa se zdi dobra Poezija, Irena.
Lp, I.Š.
Hvala, triglav, če lahko vsaj malo olepšamo naše bivanje, klekljajmo, vezimo, kvačkamo. :) A ne da se pokrije in pod vezenine skrije.
Lp
I.
Irena,
hvala za dotik. Poezija naj bi bila dobra. :)
Lp
I.
Hi, mi gre na smeh Irena, če kdo ne bo vedel, da sva kar dve hkrati...
Lep, srečen večer ti želim.
Irena
dobro povedano! tudi jaz si krajšam dan s klekljanjem čipk iz besed, ampak problemi in utvare ostajajo
lovrenka
Hvala, Lovrenka <3
strjen povzetek, ki je še kako resničen
Lp
I.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!