BRON JE ZLATO…

Žoga lepljiva,

od roke do roke,

povest zanimiva

za naše otroke,

iz pepela se dvignil

slovenski je bron,

je naše junake

postavil na tron,

vsi so za enega

se razleteli,

eden za vse,

je prav vse kar smo imeli,

a lisjak je izučil

vse naše mladce,

da so premagali

vzpone in padce,

najslajše na torti

prihaja na koncu,

ko dvigneš moralo

nad vse proti soncu…

… Matevž, Urh in Urban

zaklenili so vrata,

Sta Vida tu dva,

če slučajno kaj rata,

ostrostrelec Marguč,

da vse mreže so fuč,

če zraven sta Blaža,

sosedje so prava blamaža,

spet Jure prebija,

med vrata zabija,

je Darko na krilu,

zabijal v stilu,

in Nik s projektili

jih rezal po žili,

pa Tilen in Marko,

sunce vam žarko,

razleti se kot vrabec

ta Miha Zarabec,

Matej na šestercu,

po taktu, v herzu,

za konec sekunda za velikana

ko Borut zadene, je tiho dvorana…

Lisjak je naš Vujo,

počasi preudaren je v krvi,

ekipi njegovi sledimo,

nekoč bomo v svetu mi prvi.

Je žoga lepljiva,

od roke do roke,

zgodovina bo učila

vse naše otroke,

Slovenija bron je

težko prigarala,

ker vanj je verjela

in s srcem igrala.

by Mikla

Mikla