Šel bi pogledat ta italijanska mesta,

Firence, Sieno in pa stolp majavi,

Kjer Danteju bila ni lahka cesta.

Da malo vsaj ovenčam ga s slavo,

Po svetu vsem slovečega poeta,

Še drugi venec naj krasi mu glavo.

Pekel , vice in raj nam je opeval,

Ob koncu še pod zvezdami stojita,

Z njim, ki tam v Limbu je sameval.

Ko od telesa ločena je duša,

In duh se dvigne s tal v višave,

Telo počaka, da ga krije ruša.

Dante v raju je kot mu pritiče,

Komedija božanska bo ostala,

A srečen on, ki je z Beatrice.

Anže Fijavž