Vodomet

Glej, vodomet, do skrajnosti
prignan, ne zmore vztrajnosti?
Pod privlačno silo zemlje
zapusti visoke želje ...
Razpršen v mavrične sanje
pade zopet v prejšnje stanje,
v rahlo, nežno, sladko spanje,
ki ga ziblje valovanje,
da se sredi sanj nasmiha ...
A le hip in ... moč navdiha
ga spet zvabi v blazen jok,
v skrhan in natrgan lok,
ki se pne iz bolečine
tja v neslutene višine.

Matej Krevs

Komentiranje je zaprto!

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 27. 01. 2017 ob 07:59
  • Prebrano 638 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 121.3
  • Število ocen: 5

Zastavica