grem na kavo premislit
Ničesar puhastega in belega
ni v kavi, ki jo pijem.
Sladka je in črna,
močna, da udari v žile.
Kot vedno, mi je vse pekoče jasno,
le všeč mi ni, ko se spečem v jezik.
Tokrat bom z roba pila brez želja;
pustila bom žlahtnosti,
da mi zdrsi v jesen ustnic,
ki še pomnijo neko davno žejo,
a je ne častijo.
Ostala sem si,
kot črna usedlina,
ko je popito vse,
kar je imelo okus.
Nič hudega mi ni?
Moja skodelica je prazna
in pod njo je račun.
En euro in trideset centov.
Ker mi je ta pesem obvisela kot neobjavljena (kamor sem jo sama spravila) in njenega statusa nisem mogla spremeniti nazaj, jo objavljam še enkrat v malo spremenjeni obliki.
Odlična. Cela. Prav posebno dobro udari njen zaključek.
Lp, lidija
Arabela, čestitam ti od srca na Podčrtanki!
Lp ☺
Katica
lepa
na žalost ne morem primerjati s prvo verzijo, ker je ne vidim več, bila pa mi je tudi všeč
čestitam
Ob prejšnji verziji je bil moj komentar: Poceni si jo odnesla :)
Usedline so dobre, iz usedlin se gradi.
Lp
Pi
Res je, Pi in moj odgovor je bil, da je tako videt ...
Nekaj pa mora ostati, da bi se lahko na novo začelo. :)
Hvala.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 25. 01. 2017 ob 10:22
- Prebrano 1023 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 278.07