Vtisnila sem stopinje v jamice lic,
cestam dodala kilometre izkušenj,
stezicam povrnila dotik.
Greje me dom bližine.
Upočasnjujem korak.
Na dvorišču napis prodano.
Pod kožo slišim jok.
Zaprem veke hrepenenja.
Najprej nastopi strah. Ta je oprijemljiv in minljiv. Drugače je, ko se za zaprtimi vekami razveja groza ...
"Naj gre ta kelih mimo tebe."
"filia"
Bo bo za dežjem vedno posije sonce in a vsem slabim se vedno skriva nekaj lepega
lepo da si se oglasila filia
lepo bodi M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!