Lorelaj
Šumeli so valovi Krke
in veter vejice je lomil,
temneči pa oblak na nebu
srce je deklici ohromil.
»Zakaj me siliš kruti oče,
tja kamor jaz ne morem, nočem?
Mar vidiš ne iz grajskih oken,
da sama tu na bregu jočem?«
A oče ni ji odgovoril
na njen retorični zakaj.
Kako, pa Krka ji je rekla.
Šumi z valovi Lorelaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 23. 01. 2017 ob 08:23
- Prebrano 525 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.26
- Število ocen: 4
