nekaj je v meni, česar ne znam imenovati: podivjan
bafomet, ki s svojo štrlečo možatostjo kot z gorjačo
pretepa spomine; nekakšen mrtev vojak, ki se noče
spremeniti v demona. deček s piščalko iz črnih kosti.

nekaj me sili, da bi se kot mlad partizan poslovil od
svojih ljubezni na polmračnem peronu, kjer gori ena
sama sveča: tista, ki mi ob zimskih večerih prebira
zgodbe o lahkotnem minevanju v plemeniti samoti.