ODKOD  NEPOPOLNOST

Zelo rad k svinčniku prisedem

in mu dovolim, da piše in polni

še prazne liste moje duše,

o tem mogoče tudi moja draga hrepeni.

V nepopolnosti svoje celote se vsak rodi,

da bi jo napolnil z dogodki iz življenja

to je edina naša pot k popolni sreči

saj je vse kot v naravi pestro.

Le ljudje se zapletajo radi svojih misli

za kar jih podžiga isti razum.

Vsak si  prizadeva najti srečo,

zato spreminjamo ta svet z vojnami

in ogromno število stradajočih ljudi,

ki so izgubili najbližje ter ostali živi

in osiromašeni životarijo v vsej bodočnosti.

Nezaupanje in ne povezovanje

zmanjšujeta pristnost  vsakovrstnih zvez,

čeprav živimo kot nekoč si blizu,

prebivamo  v svojih svetovih prividov,

ki samemu bogu označujejo

raven našega uma, ki se še ni spremenil.

 Še vedno enaka  želji postati srečen,

pa čeprav na račun sebi enakih ljudi.

tomi