Zrcali se v noči na tisoč luči,
ene na Zemlji in druge daleč v temi.
Ko se zagledam v nočno nebo,...
se pomanjšam kot vezda,
ki sveti dol na Zemljo.
Majhen sem, vem.
Le drobno oko, ki štejem oblake
in merim korake.
Stopam počasi, v vesolje
po mlečni cesti naprej,
tja daleč za zvezdo,
ki nima več mej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: domisljavec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!